Frontpage Slideshow (version 2.0.0) - Copyright © 2006-2008 by JoomlaWorks
Vzorčno poglavje
Del romana za pokušino - Stran 4
Kazalo
Del romana za pokušino
Stran 2
Stran 3
Stran 4
Vse strani
Je kot tvoj otrok, ki si ga zjutraj opazoval med spanjem in na njem iskal svoje poteze. Gledaš njegov obraz , miži, a kljub temu vidiš v njegovo dušo. Ker jo poznaš, ker je del tebe, njegove zaprte ustnice govorijo besede, ki sta se jih naučila izgovarjati skupaj. Dom, ki sem ga iskal in našel, moram zapustiti. Toda jaz odhajam z veseljem, ker vem, da se bom vrnil. Sence, ki padajo z neba, prebujajo ljudi. Vedno več jih je, tudi banka in pošta se odpirata, potniki pa vstopamo na avtobus. Sivolasi šofer že ve, kam grem, na jeziku ima vprašanje, ki si ga ne upa zastaviti. Ali sem našel tisto, kar sem iskal? Skozi temna očala lahko vidi moje oči, ki ne lažejo. One mu bodo odgovorile. Samo tri postaje so do železniške postaje. Sedim na avtobusu in opazujem ljudi, ki prihajajo iz hiš. Ko sem prišel, ni bilo skoraj nikogar, zdaj ko odhajam, prihajajo ven. Prihajam iz drugega sveta z drugimi navadami in običaji in opazujem ljudi, ki so del mojih korenin. Zapuščam zaklad, ljudi in kraj, označen s puščico na razglednici. Puščica, ki mi ni prebodla srca, temveč mi je kazala pot.

Peljemo se mimo peščene obale v obliki polkroga. Prazne peščene plaže zalivajo valovi, ki prihajajo s Tirenskega morja, z obal pod Vezuvom ali Sardinije, morda iz Afrike, kdo ve, lahko celo z obal Kartagine. Vode, ki se izlivajo na obalo, prepotujejo ogromne razdalje. Poti, ki jih poznam tudi sam, da sem se lahko tudi sam »izlil« v solzah sreče na Piazzi Petrolio. Nobena pot ni zaman, tudi nobena solza ni zaman. Vračam se s starci, tudi prišel sem z njimi. Skozi okno opazujem valove in nekaj čolnov na morju. So ti tisti, o katerih je govorila Francesca? Ne vem, utrujen od vseh dogajanj previjam dogodke in zrem skozi okno na obalo zaliva, ki me je uročila.

Jože Lavrič Cascio



 

Trinacria - simbol SicilijeKnjiga Korenine sicilijanskega labirinta