Frontpage Slideshow (version 2.0.0) - Copyright © 2006-2008 by JoomlaWorks
Vzorčno poglavje
Del romana za pokušino - Stran 3
Kazalo
Del romana za pokušino
Stran 2
Stran 3
Stran 4
Vse strani
Vse pride za mano, občutki sreče, pomešani z morskim zrakom, ki ga nežna burja nosi med ozkimi ulicami, mi pridejo do živega. Sonce nad menoj in kamnita sončna ulica pod menoj. Obkrožen s soncem in žarki. Zmrznjeno srce se taja, solze tečejo kot sneg, ki ga je ujelo opoldansko sonce. Ne morem se več nadzorovati, naslonim se na hišo v ulici sonca in čakam, da nehajo liti.

Solze sreče so sladke, to čutim, ko mi kakšna spolzi do roba ustnic, in vem, da sem ta trenutek najsrečnejši človek na svetu. Znajdem se v križišču dveh ulic. Moje sončne in Vie Agrigento.

V svojem vodniku po Siciliji jo poiščem. Znamenita Dolina templjev pod mogočnim mestom, ki sem jo videl le na sliki. Rad bi jo obiskal. Zgoraj mesto, v dolini templji, malo nižje pa čudovita obala in neskončnost morja.

Ne razmišljam toliko o mafiji, a čutim, da je prisotna. Strah, občudovanje, kaj je sploh to?Ima nekaj, česar drugi nimajo: ne odpušča. Organizacija na visoki ravni, s tradicijo in članstvom, ki ne dopušča izstopa. Zakaj imam tako rad ta svet, ki sem ga toliko časa intuitivno iskal? Ker mu pripadam.

Prispem na postajo v ulici Trento. Moja prva in zadnja postaja v mestu. Točka, na kateri se vse začenja in končuje. V mislih začeta zgodba pred leti se danes končuje na postaji, poimenovani po pokrajini v visokogorju. Iz toplote se vračam v hribe. Iz sveta misli in občutkov.

Pojutrišnjem bom videl teto, le kaj mi bo povedala? Caponi, Maronne je mrtev, kje so še korenine moje družine? Vprašanja iz zgodbe, za katero se zdi, da se ne bo nikoli končala. Pa vendar upanje umira zadnje in tudi film se bo nekoč končal. List v knjigi je obrnjen. Narejena je življenjska prelomnica.

Na avtobusni postaji čakam na odhod. Samo nekaj nas je, večina starcev. Različne poti se začnejo na skupnih postajah, kjer se ogledujemo neznanci, ki bomo potovali skupaj. Odhod iz mesta, kjer se življenje šele dobro začenja, sončni žarki postajajo vse šibkejši in življenje bolj živo. Po Marconijevi ulici se že pelje moder avtobus z odprtimi vrati. Za volanom isti sivolasi šofer s črnimi očali. Veliko mesto se prebuja v poznem popoldnevu, jaz pa moram na pot.


 

Trinacria - simbol SicilijeKnjiga Korenine sicilijanskega labirinta